Dober občutek

Zadnji dnevi so bili naporni, zabavni, topli, prijetni. Končno smo dočakali tudi malo zimske idile, ki se ji pri nas seveda dostikrat pridruži nam domača - burja. A jo imamo radi - to burjo, saj nam prevetri ozračje, naredi vreme in odpihne vse slabo.

 

En pameten človek mi je pred nekaj dnevi dejal, ko je tekel pogovor o pripravah in hitenju med prazniki, da je za otroke med prazniki pomemben samo občutek, dober občutek. Veliko podobnega sem že slišala, a tokrat so besede prišle v pravem trenutku in me dobesedno zadele v srce. Nismo toliko pospravljali, čistili, pripravljali. In smo se zato veliko bolje imeli, bolj družili in uživali v družbi.

SREČNO!

Črtica

smo jo poimenovali.

Ker je črtasta. Drugače pa je to opica, nogavična opica.

Tudi to je bil eden od šivalnih projektov, ki je že dolgo ždel v knjigi to-pa-res-moramo-narediti.

In mi je naša spretnica v nedeljo zvečer prinesla dve nogavici in rekla: "Zdaj pa res lahko sešijemo to opico!"

In sva jo res. V eni uri je bila končana.

Po teh  odličnih navodilih: Craft Passion

Pozneje je dobila še uhane in torbico, a je na fotografijah še brez dodatkov.

Kot vedno, slik prej-potem NI. Samo POTEM.

Drugič bom zares.

Borša od stare mame ...

... postane moto brezrokavnik za vnučko.

V neposredni bližini naše vasi vsako leto poteka motozbor. Kot bivši motoristi in seveda zaradi odličnega vzdušja ga le redko zamudimo.
Tudi letošnje srečanje je privabilo mnoge navdušence, gledalce in ljubitelje hrumenja "auspuhov".

Naša nečakinja, hčerka motoristov, je letošnji motozbor doživela prvič - in - se spodobi, da v ta namen dobi darilo - pravi motoristični brezrokavnik. Stara mama je darovala staro boršo, ki je bila že na poti v smetnjak. 

Nastal je kar srčkan brezrokavnik, Uporabila sem okrasne dele, ki so bili na torbici, podloge pa žal nisem utegnila sešiti. Mogoče drugo leto, saj bo verjetno uporaben še nekaj časa.

Bruuum!!!!

Zgornji del - top

Med poletjem sem se lotila kvačkanja zgornjega dela. Poguma in časa za dokončanje nisem imela, zato sem večji del dodala kar iz ene odrezane spodnje majice. Izgleda še kar, za prvi poskus sem zadovoljna.

Moja sovica pa danes praznuje rojstni dan. In še vedno mi je všeč.

(Ta slika je nekaj dni po izdelavi.)

Nekdo me je vprašal: "Ja, pa zakaj ima ta sova zaprte oči?"

"Ker se umirja, ker zna v tem podivjanem in nemirnem času reči: Zdaj pa je moja minuta. In se zna umiriti."

Vzemite si čas zase.

Ogrlica

je tokrat kvačkana. Upam, da poln predal Fimo mase ne zameri ;)

Na spletu sem našla shemo in se lotila. Biserčke sem z vsemi mukami nataknila na nitko, preden sem začela s kvačkanjem.

Nekajkrat sem razpletla, pa popravila, dodala perlice. No, na koncu sem jo še poštirkala in odnesla obdarovanki, ki jo zelo lepo nosi.

Srečno!

Želva na obisku

Na morju nas je obiskala želva. Poimenovali smo jo Živa.

Pravzaprav smo jo pobrali na glavni cesti. Na srečo je ubežala nesreči pod kolesi. Ogledali smo si jo, jo nahranili - domače zelje ji je neverjetno teknilo. Vmes smo jo še fotografirali, nato pa smo jo odnesli v bližnji gozd.

Ugotovili smo, da je to "obična čančara" (Testudo hermanni) in je ogrožena vrsta. Več na POVEZAVI.

Ena fina kremca

in še malo sivke.

Po sestrinem zgledu sem se zelo začetniško lotila izdelave "ene fine kremce".

Uporabila sem domači vosek, hladno stisnjeno sončnično olje, doma pripravljen hidrolat (prav strokovno zveni, kajne?) kamilice in nekaj kapljic pravega olja čajevca. Še listek sem naredila in Ta-daaa!

Škoda je bilo tudi ne naredit nekaj butaric iz sivke.

Konica ni uspela (premalo sveža stebelca, ki so se lomila) pa sem nalepila bleščico. ;)